Razlaga izrazov
Karma je zakon vzroka in posledice v vzhodnjaški terminologiji. Karma je temeljni zakon, ki ureja naše bivanje v tem sončnem sistemu. Vsaka naša misel in vsako dejanje sprožita svojo posledico, zaradi katerih je naše življenje dobro/prijetno ali slabo/neprijetno. Povedano s svetopisemskimi besedami »Kakor boš sejal, tako boš žel« ali z besedami znanosti »Za vsako akcijo obstaja enaka in nasprotno usmerjena reakcija«.
V fizičnem smislu je to delovanje, dejanje, v metafizičnem pa zakon izravnave/povračila, zakon etičnega povzročanja. Kot Nemesis nastopa samo v smislu slabe karme. V povezavi vzrokov in učinkov obstaja v ortodoksnem budizmu sila, ki nadzira vse stvari – je rezultat moralnega ravnanja: metafizično Samskara ali moralno delovanje nekega početja, ki je bilo storjeno za zadovoljitev nekih osebnih želja. Obstaja karma zaslug in karma dolgov. Toda karma ne kaznuje niti ne nagrajuje. Je zgolj svet obsegajoči zakon, ki je neupogljiv, tako rekoč slep, kakor tudi drugi delujoči zakoni; ki prikliče v življenje določena delovanja, če so njihovi tozadevni vzroki prisotni. Če budizem uči, »da je karma tisto moralno jedro (ali bistvo), ki edino preživi smrt in živi še naprej tudi pri preobrazbi ali v ponovnem utelešenju«, je s tem rečeno le to, da od osebnosti ne obstaja ničesar več razen vzrokov, ki jih je izzvala. Ti vzroki so nesmrtni in jih ni mogoče ugasniti v sestavu vesolja, dokler ne nastopijo njihove zakonite posledice in izginejo le skupaj z njimi. Takšni učinki, ki zaradi ustreznega delovanja v življenju neke osebe ne morejo priti do izravnave, morajo zasledovati ponovno utelešeni jaz vse dotlej, dokler ne pride do popolne harmonije med vzrokom in učinkom. Osebnost, ki ni nič drugega kakor sveženj materialnih atomov in nagonskih in miselnih lastnosti, ne more najti svojega nadaljevanja v svetu čiste duhovnosti. Samo to, kar je v njegovem pravem bistvu nesmrtno in božansko, namreč višji Jaz, obstaja nepretrgoma. In višji Jaz je tisti, ki si določi osebnost, v katero se bo po vsakem življenju naselil, in bo po tej osebnosti sprejel posledice, ki jih je po karmičnih vzrokih povzročal. Tako je višji Jaz tisti jaz, na katerega se veže »moralno jedro«, v katerem je utelešena karma, edino ta Jaz »preživi smrt« (iz teozofskega besednjaka Helene Blavatske).
Diagnoza je pojem, ki predstavlja ugotavljanje bolnikove bolezni in vzrokov, ki so do nje pripeljali. V medicini pomeni prepoznavanje in poimenovanje bolezni.
Karmična diagnostika se ukvarja z ugotavljanjem in iskanjem vzrokov, dejavnikov, ki so pripeljali do določenega psihofizičnega bolezenskega stanja na fizičnem, čustvenem ali mentalnem telesu ali pa povzročajo druge težave v življenju: osebi se dogajajo nesreče, finančne težave, ljubezenske težave, idr.
Vzroki lahko izvirajo iz obdobja spočetja, ko se je oseba nahajala v maternici, otroštva, odraslega obdobja. Vzroke se lahko tudi podeduje od staršev ali prednikov. Lahko pa izvirajo iz prejšnjih življenj. Vsaka stvar, ki jo človek doživi (dobra ali slaba), se zapiše v njegovo biopolje ali avro (izraz, ki ga uporabljajo nekateri terapevti in radiestezisti). Ne glede na to, ali je to zavestno ali ne, ali se je zgodilo pred kratkim ali v preteklosti, še zmeraj je v njegovem informacijskem polju in vpliva na njegovo kakovost življenja. Človek je podoben računalniku, kamor se ti podatki shranjujejo. Dokler se te informacije (programi) ne izbrišejo/razrešijo oz. postanejo neškodljivi za osebo oziroma njeno energetsko polje, ostajajo na zavestni ali podzavestni ravni in sčasoma začnejo vplivati na njeno življenje.
Izraz »karmična diagnostika« je v našem modernem času (zadnjih 50 let) prvi začel uporabljati Sergej Nikolajevič Lazarev, v Slovenijo pa jo je pripeljal in začel poučevati Marjan Ogorevc. Takšen način, kot ga uporabljata Lazarev in Ogorevc, je samo ena izmed možnosti. Obstaja več načinov z različnimi pristopi, vendar enakim ciljem odkrivanja vzrokov za nastale težave. Pristopi se razlikujejo predvsem glede na kulturo, ki prevladuje v določenem okolju.
Marjan Ogorevc: »Karmična diagnostika ne pomeni nič drugega kot poskušati najti v razgovoru ali direktnem videnju, s kineziološkimi testi, z radiestezijskim nihalom, s senzorji na vekah, vzroke, karseda prvotne. Včasih je potrebno pogledati v prejšnja življenja, iščemo v prejšnjih rodovih in naših dejanjih v tem življenju ter postopno pridemo do vzroka.«
Kako poteka terapija
Prek Vira, Kreatorja duše ali energijske sledi terapevt dobi vpogled v osebi prikrite vzorce, ki jo obremenjujejo.
Preveri tudi, ali na osebo vplivajo zunanji energijski vplivi (energijski paraziti, umrle duše, nefizična bitja ...).
Osebo lahko na različne načine vodi skozi procese ozaveščanja, razreševanja vzorcev, prepričanj, urejanja karmičnih vezi, izravnave karme, odstranjevanje nefizičnih bitij idr.
Ko pri terapiji oseba izpostavi težavo, je nato od terapevta odvisno, kako globoko lahko vidi. Če so uvidi površinski, se lahko razkrije samo eden od vzrokov, ki se nanaša na omenjeno težavo. Ko se razreši ta vzrok, se lahko opazi še deset drugih, ki so bili pod njim, in ko se razrešuje vsakega od teh, se lahko znova razkrije še več vzrokov.
Terapevt, ki vidi v globino, se lahko takoj loti glavnega vzroka, vendar se mora pred tem prepričati, ali je oseba tega sposobna, kakšna je njena miselnost, čustveno stanje ipd.
Takšni procesi razreševanja vzrokov vključujejo alfa ali theta stanje možganov, spreminjanje podzavestnih vzorcev, prepričanj, presvetljevanje, izravnavo karme.
Nekaj primerov podzavestnih vzorcev in prepričanj:
-
rojen sem, da trpim
-
ni mi dano biti srečen
-
zdravniki so mi tako dejali
-
za denar je treba garati
-
jaz imam vedno prav in se ne motim
-
strah pred smrtjo, osamljenostjo, revščino, materialnim bivanjem
-
agresija do moških ali žensk, do temnopoltih, Židov, določene nacije, narkomanov, alkoholikov
Vloga karme pri zdravljenju bolezni
Zdravilcev, ki so pri zdravljenju pozorni na karmo v današnjem času, ni ravno veliko. Zakon karme je pri zdravljenju odločilen. Veliko ljudi zapravlja čas s pošiljanjem energij določeni osebi ali pa jim dajejo veliko tablet te ali one vrste, vendar nič od tega ne učinkuje. Osebi ti načini ne pomagajo, ker zakon karme tega ne dovoljuje.
Veliko bolezni je karmičnih – poleg tistih, ki izhajajo iz napačne uporabe ali nerabe energije duše. Iz prejšnjih življenj s seboj prinašamo karmo, ki se manifestira v bolezni na določeni ravni – mentalni, fizični, astralni ali pa v kombinaciji vseh treh, odvisno od posameznika. Če prinašate karmo iz življenja v življenje in razumete problem ter veste, da se da bolezen v tem življenju samo omiliti, ne pa tudi ozdraviti, potem jo je morda lažje sprejeti. Simptome, bolečine in trpljenje lahko morda blažimo z zdravili ali drugačnim odnosom do življenja, dejanska bolezen pa bo tukaj tako dolgo, kot to določa karma.
Oseba se mora naučiti razrešiti karmo, mora odpraviti tisto, kar karmo povzroča. To pa ni enostavno in je tako zelo prefinjeno in kompleksno, da ni mogoče dati preprostega navodila v smislu »naredi to« ali »stori tisto«. Stanje pacienta in kaj je tisto, kar povzroča karmično težavo, je treba temeljito razumeti. Ko oseba ozavesti vzrok in ga nato v procesih razreši (lahko tudi rečemo, da se nauči lekcije), bo karma razrešena in oseba bo lahko ozdravela brez zdravljenja s sodobno medicino.